Človeški mikrobiom predstavlja kompleksno skupnost mikroorganizmov. Ti prebivajo v našem telesu, predvsem v prebavnem traktu, vendar tudi na koži, ustih, dihalih in genitalijah. Ta ekosistem vključuje razne bakterije
, viruse, glive in druge mikrobe, ki skupaj tvorijo raznoliko in bogato populacijo.
Število mikroorganizmov v človeškem mikrobiomu presega celo število celic v našem telesu, kar pomeni, da smo bolj bakterijski organizmi kot pa človeška bitja. Mikrobiom se razvija od rojstva, nanj vplivajo številni dejavniki, kot so prehrana, okolje, zdravje in način življenja.
Vloga mikrobioma v telesu je izjemno pomembna. Bakterije in drugi mikrobi pomagajo pri prebavi hrane, proizvodnji vitaminov, razgradnji toksinov ter razvoju in regulaciji imunskega sistema. Prav tako vplivajo na
presnovo, razpoloženje, zdravje kože in številne druge telesne funkcije. Ravnotežje v mikrobiomu pomembno vpliva na ohranjanje zdravja. Neravnovesje mikrobiote, ki ga imenujemo tudi disbioza, je povezano z različnimi boleznimi, pojavijo se lahko gastrointestinalne težave, avtoimunske bolezni, alergije, težave s kožo in celo nevrološke motnje.
Človeški mikrobiom je fascinanten svet mikroorganizmov. Zaradi vpliva na številne vidike našega zdravja je pomembno, da
mikrobiom negujemo s hranili, ki podpirajo ravnovesje mikrobiote, ter se skušamo izogibati dejavnikom, ki lahko porušijo to ravnovesje. Spodbujajmo rast
koristnih bakterij in se izogibajmo prehrani, ki spodbuja rast patogenih mikroorganizmov.
